Belokranjci

Ni še dokončno potrjeno, a predvideva se, da je Bela krajina dobila ime prav po »belih« Kranjcih – torej Kranjcih, ki se od severnih »črnih Kranjcev« razlikujejo po oblačenju, ki ga odločilno zaznamuje barva beljenega platna. Zelo znan belokranjski lik, ki odganja zimo in oznanja pomlad, je Zeleni Jurij. Tudi on nosi belo obleko, le da ima nase poveznjen še venec iz brezovih vej. Ena izmed značilnosti pokrajine je tudi poseben način plesa – kolanje.

Noša gospodov

V 19. stoletju so Belokranjci nosili platnene hlače (bregeše) in dolgo srajco (robačo), izdelano iz lanenegaplatna, ki so jo prepasali z usnjenim pasom, okrašenim z vtisnjenimi geometrijskimi liki. Hlače so navadno spodaj zaključevale resice. Okoli vratu so si ob posebnih priložnostih zavezali rdečo rutico, klobuk pa si okrasiliz zelenjem – pogosto z brezo, ki je ob belem platnu drugi simbol Bele krajine. Obuti so bili v nizke črne ali rjave čevlje.

Noša dam

Ženske so v 19. stoletju nosile belo krilo z modrcem in rokavce, izdelane iz lanenega platna ali bombažnegablaga. Predpasnik so si v nekaterih različicah in za posebne priložnosti poškrobile in zložile v gube. Pas (tkanica) je bil drugobarven, pogosto rdeč s črnimi progami, priljubljene so bile tudi rdeče nogavice. Ob pražnjih dneh so si nadele ogrlico in se obule v črne ali rjave čevlje. V Metliki se je v 2. polovici 19. stoletja razvila vezava ženske peče na rožo, ki predstavlja različico petelinčkove vezave. Neporočena dekleta so na glavi nosila venčke, izdelane spomladi iz zelenja.

Pišite nam.