Gorenjci

Oblačenje Gorenjcev v 1. polovici 19. stoletja je predstavljalo podlago razvoju »gorenjske narodne noše«, ki je kmalu dobila pomen vseslovenske. Med različicami, ki so se uveljavile na Slovenskem, je brez dvoma najbolj znana, prevzele so jo mnoge folklorne skupine pa tudi narodnozabavni ansambli, najdemo jo na turističnih spominkih, pogosta je v miniaturnih različicah itd.

Noša gospodov

Podobo »gorenjske narodne noše« pri moškem zaznamujejo podkolenske irhaste hlače (irharice), visoki škornji in čez srajco oblečen žametni telovnik (lajbč). Prek srajce si fantje ogrnejo v trikot preganjeno svileno ruto, ki je bila večinoma prekrita s telovnikom, le pri ramenih in vratu so se videle njene žive barve. Na srčno stran telovnika si pripnejo nagelj, ki velja za enega simbolov gorenjstva in slovenstva.

Noša dam

Žensko »gorenjsko narodno nošo« sestavljajo svilena obleka, ki je lahko različnih barv (modra, zelena, rdeča, rjava, siva), svilena ramenska ruta, svileni črni predpasnik in rokavci, to je bluza s kratkim prsnim delom, katere posebnost ponekod predstavljajo v gube nabrani rokavi, ki se ob gibanju razpirajo. Svileno ruto so si dekleta malce pod pasom spele in dodale svež, rdeč nagelj. Na desni strani pasu, prav ob boku, nosijo zložen robček, obrobljen s čipko. Pod obleko nosijo po dve zelo nabrani dolgi spodnji krili (untari), da so videti obilnejše in tako tudi bogatejše. Veljalo je, da več kot so dekleta imela spodnjih kril, bolj so bila premožna in zato fantom želena. K temu so prispevale tudi nogavice z bunkicami, ki so nogo optično odebelile. Okoli bokov so nosile kovinski pas (sklepanec), okrašen s trakom, na glavi dekliški okras, zavijačko, avbo ali pečo. Čelniki zavijačk so bili pogosto izdelani iz brokatnega blaga.

Bi radi videli noše v živo? Stopite v stik z nami.